Z dnem 26.1.2023 se je uveljavil novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki prinaša številne novosti. V tem članku bomo obravnavali ureditev obvezne garancije, pri čemer pa je potrebno izpostaviti, da novi ZVPot-1 ureja več različnih vrst garancij:
- Obvezna garancija
- Tržna (prostovoljna) garancija
- Tržna garancija trajnosti
O GARANCIJI NA SPLOŠNO
Uvodoma je potrebno pojasniti, da garancije ne gre zamenjevati z obveznim jamstvom za skladnost blaga (oz. po prejšnjem zakonu o varstvu potrošnikov: stvarne napake).
Odgovornost za skladnost blaga je posebna, zakonsko urejena oblika jamčevanja prodajalca, da je bilo blago v času predaje kupcu skladno: torej, da je izpolnjevalo vse objektivne in subjektivne zahteve za skladnost, o čemer smo v zvezi z blagom z digitalnimi elementi že pisali – članek si lahko preberete na naslednji povezavi: Novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVpot-1): prilagoditev varstva potrošnikov digitalni dobi – SKLADNOST
Garancija po drugi strani pa je vsaka obveznost, ki jo prodajalec ali proizvajalec (v nadaljnjem besedilu: garant) prevzame do potrošnika poleg zakonskih obveznosti prodajalca iz naslova obveznega jamstva za skladnost blaga in s katero se zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravil ali zamenjal blago, vrnil del ali vso kupnino, kadar blago ne izpolnjuje specifikacij ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem (89. čl. ZVPot-1).
Temeljna razlika med obema institutoma (torej med odgovornostjo za skladnost blaga in garancijo) je prostovoljnost (garancija je dodatna obveznost, ki velja, če jo prodajalec ali proizvajalec prevzameta poleg zakonsko obvezne odgovornosti za skladnost). Slovenski pravni red sicer v zvezi z garancijo pozna tudi obvezno garancijo za določene vrste blaga (tehnično blago), kar bomo podrobneje obravnavali spodaj, vsled česar ta razlikovalni element (torej prostovoljnost) pri nas velja zgolj pogojno.
Druga pomembna razlika pa je vsebina obveznosti:
- pri odgovornosti za skladnost prodajalec odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in ki se pokaže v dveh letih od dobave blaga (1. odst. 78.čl. ZVPot-1), medtem ko pri
- garanciji garant odgovarja, da blago izpolnjuje specifikacije oziroma ima lastnosti, navedene v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu1 oz. da deluje brezhibno2 celotno obdobje garancije, ne glede na to ali je pomanjkljivost oz. napaka obstajala v času dobave.3
Torej pri odgovornosti za skladnost blaga je ključno, ali je napaka (neskladnost) obstajala oz. vzrok zanjo obstajal ob dobavi oz. ob prehodu nevarnosti naključnega uničenja na kupca, medtem je pri garanciji relevantno, da se napaka pojavi v garancijskem roku, ne glede na to kdaj je nastala.4
OBVEZNA GARANCIJA
1.1. NIČ VEČ ODGOVORNOST PRODAJALCA
Obvezna garancija se izda za tako imenovano “tehnično blago” oziroma za blago, kot ga določa sedaj novi Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje (Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022, v nadaljevanju “Pravilnik”). Z uveljavitvijo novega ZVPot-1 prihaja do pomembnih sprememb na področju obvezne garancije kot jo poznamo pri nas. Kot že navedeno zgoraj, gre za poseben – unikaten institut slovenskega prava, ki je do sedaj predstavljal dodatno kogentno (prisilno) obveznost tako za proizvajalce, kot tudi za prodajalce (poleg obveznega jamčevanja iz naslova stvarnih napak oz. po novem: za skladnost blaga). Novi zakon, zaradi uskladitve z Direktivo 2019/771/EU, ki veleva maksimalno harmonizacijo jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu v primeru neskladnosti blaga, opušča odgovornost prodajalca iz naslova obvezne garancije. Po novem na podlagi obvezne garancije odgovarja samo proizvajalec. Takole izhaja iz obrazložitve predloga ZVPot-1:
“Direktiva 2019/771/EU v uvodnih izjavah pojasnjuje, da ne vpliva na nacionalne zakonodaje držav članic v zvezi z neposrednimi nepogodbenimi zahtevki potrošnika v primeru neskladnosti blaga zoper osebe v predhodnih členih pogodbene verige”.5
1Glej 81. člen, 1. odst. ZVPot-1, splošna definicija garancije
2Glej 94. člen ZVPot-1, obvezna garancija
3Sicer je z uvedbo odgovornosti za skladnost blaga z digitalnimi elementi tudi ta razlikovalni element ni več tako očiten, saj Zakon v primeru blaga z digitalnimi elementi pri katerem prodajna pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve določa odgovornost prodajalca za vsako neskladnost ki nastane ali se pokaže v dveh letih od dobave blaga z digitalnimi elementi oziroma v primeru nepretrgane dobave v trajanju dlje od dveh let za vsako neskladnost, ki nastane ali se pokaže v obdobju, v katerem je potrebno skladno s pogodbo dobaviti digitalno vsebino ali storitev. 2. in 3. odst. 78. čl. ZVPot-1. Za več informacij je na voljo članek Novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVpot-1).
4Možina, Garancija za brezhibno delovanje in odgovornost za stvarne napake, UDK 347.451.031, str. 155, dosegljivo na garancija.in.jamcevanje.zbornik.znanstvenih.razprav.pf.2009_mozina.pdf (uni-lj.si)
5PREDLOG EVA: 2015-2130-0005 NUJNI POSTOPEK, obrazložitev k 94. Čl. predloga
Prof. dr. Možina iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani že vrsto let opozarja na neustreznost ureditve dveh vzporednih vzajemno prepletenih jamčevalnih sistemov (stvarne napake in obvezna garancija).6
Drugod po Evropi je garancija vedno prostovoljna – tržna medtem ko je edini obvezni institut zgoraj omenjeno jamčevanje za skladnost blaga. (prej “stvarne napake”). Ne glede na novo ureditev, ki opušča odgovornost prodajalca za obvezno garancijo, pa ohranitev obvezne garancije v našem sistemu še vedno povzroča nejasnosti. Po novem torej prodajalci ne nosijo več odgovornosti za obvezno garancijo, ta ostaja izključna obveznost proizvajalca. Seveda se lahko prodajalci prostovoljno zavežejo s tržno garancijo.
1.2. NI VEČ OBVEZNE GARANCIJE ZA RABLJENO BLAGO
Pomembna novost je tudi, da se novi Pravilnik ne uporablja več za rabljeno blago – prejšnji je namreč določal obvezno enomesečno garancijo za določene vrste rabljenega blaga: cestna motorna vozila, priklopna vozila in vozila s pomožnim motorjem, ki pa od 26.1.2023 ne velja več. To pomeni, da ni več obvezne (enomesečno) garancije na rabljena vozila, priklopna vozila in vozila s pomožnim motorjem.
1.3. SKRAJŠANJE ROKA ZA POPRAVILO – Z MOŽNOSTJO PODALJŠANJA
Tretja pomembna novost v zvezi z obvezno garancijo je, da novi ZVPot-1 določa krajši rok za popravilo ali zamenjavo, in sicer iz prejšnjih 45 dni se ta rok skrajšuje na 30 dni.
1.3.1. OBRAZLOŽENO OBVESTILO O PODALJŠANJU 30 – DNEVNEGA ROKA
Sicer ZVPot-1 omogoča podaljšanje tega roka za najkrajši čas, ki je potreben za popravilo ali zamenjavo, vendar za največ 15 dni. Ne bo pa dovolj zgolj obvestilo o podaljšanju, temveč mora proizvajalec navesti: število dni podaljšanja in razloge za podaljšanje, in sicer pred potekom trideset (30) dnevnega roka7.
Pri določitvi podaljšanega roka se upoštevajo narava in kompleksnost blaga, narava in resnost neskladnosti ter napor, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave.
Šele če proizvajalec v roku 30 dni ali v podaljšanem roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, ne popravi ali zamenja blaga, lahko potrošnik uveljavlja (i) vračilo celotne kupnine ali (ii) sorazmerno znižanje kupnine.
6Možina, Kriza slovenskega prava varstva potrošnikov v Pravo in politika sodobnega varstva potrošnikov, Ahtik … et.al., urednika Vlahek in Damjan, Ljubljana, IUS Software, GV Založba, 2015. str. 21-22.
7Koliko je v praksi tak rok popravila sploh možno izpolniti glede na trenutno stanje dobav v številnih industrijah vsled situacije na trgu, je drugo vprašanje, vredno razmisleka, obenem pa tudi sama zamenjava blaga pogosto ni možna, saj ga podjetja enostavno nimajo na zalogi.
1.4. TAKOJŠEN ODSTOP OD POGODBE
Novi ZVPot-1 uvaja tudi pomembno novost pri obvezni garanciji, in sicer, da lahko potrošnik nemudoma odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev kupnine, če se neskladnost (zakonodajalec je uporabil neustrezen termin, saj je neskladnost drug institut jamstva kot opisano zgoraj) pojavi manj kot 30 dni od dobave blaga. Prejšnji zakon pri obvezni garanciji ni poznal možnosti takojšnega odstopa od pogodbe, saj je absolutno veljala hierarhija zahtevkov (torej najprej zahtevek za popravilo, zamenjavo in šele nato odstop od pogodbe), medtem ko novi ZVPot-1 očitno po zgledu ureditve jamčevanja prodajalca za skladnost blaga, uvaja možnost takojšnjega odstopa od pogodbe, če se napaka pojavi manj kot v 30 dneh od dobave.
Glede obvezne garancije sta torej od 26.1.2023 dalje tri pomembne novosti:
- Zanjo ne odgovarja več prodajalec, temveč samo proizvajalec in
- Ni več obvezne enomesečne garancije na rabljena vozila,
- Uvaja se možnost takojšnjega odstopa in zahtevka za vrnitev kupnine, če se napaka pojavi v manj kot 30 dneh od dobave.
ZAKLJUČEK
Pomembne novosti, ki jih na področju obvezne garancije prinaša novi Zakon o varstvu potrošnikov, imajo številne praktične posledice: podjetja naj preverijo svoj status (torej ali so prodajalci, ali pa nemara uvozniki oz. predstavniki proizvajalcev ali pa zgolj npr. pooblaščeni serviserji) od česar je odvisno, ali so še odgovorni iz naslova obvezne garancije, pregledajo naj in ustrezno dopolnijo dokumentacijo, garancijske in reklamacijske procese (garancijske liste, splošne pogoje garancije, uvedba procesa obveščanja o podaljšanju roka za popravilo ali zamenjavo ipd…), uredijo odnose z dobavitelji glede reševanja garancijskih zahtevkov in izvedejo interna izobraževanja ključnih kadrov na temo varstva potrošnikov in garancije po novem.
France Antić, univ. dipl. prav.
Skladnost pravne rešitve d.o.o.